Trase kabelskih vodov se načrtujejo tako, da je na njih čim manj infrastrukturnih elementov, inštalacij ipd. Vendar ni realno, da bi kabelski vod potekal v ravni črti, ne da bi se moral izogibati kakršnim koli oviram. Zato se iz praktičnih in varnostnih razlogov uporabljajo konstrukcije, kot so kabelski tuneli, kanali, jaški in kabelski mostovi.
Kabelski tuneli in prostori
Kabelski tunel je poseben prostor, v katerega se polagajo kabli in vodniki. Širok mora biti najmanj 80 cm (na mestih prehodov) in visok 200 cm. Zagotoviti je treba varno okolje, ki kable ščiti pred poškodbami. Predvsem morajo biti kabelski tuneli in prostori izdelani iz negorljivih materialov. Njihovo gradnjo je treba načrtovati tudi tako, da je v čim večji meri preprečeno prodiranje vode in nečistoč. Za upoštevanje varnostnih pravil zato ni potrebna le oprema za polaganje, kot je odvijalnik kabelskih bobnov, temveč tudi pravilno projektiranje tunelov in drugih elementov kabelskih vodov.
V tunelih je treba zagotoviti tudi vrsto zaščitnih ukrepov pred različnimi dejavniki, ki lahko poškodujejo kable. Tu se uporablja predvsem odvodnjavanje, saj vlaga neizogibno povzroča korozijo. Poleg tega je treba zagotoviti naravni ali umetni dovod zraka z možnostjo prekinitve, kadar je to potrebno. Zahteve glede širine prehoda niso naključne – omogočati morajo evakuacijo ljudi. Če je tunel daljši od 20 metrov, je treba zagotoviti električno razsvetljavo.
Zelo pomembna je požarna zaščita. Če je tunel daljši od 100 metrov, ga je treba razdeliti na požarne sektorje, dolge največ 100 metrov (priporočeno 50 metrov). Sektorji morajo biti ločeni s požarnimi pregradami s požarno odpornostjo najmanj 30 minut.
Kabelski kanali
Kabelski kanal je namenjen montaži vodnikov nad zemljo ali v zemlji. Lahko poteka v tleh ali nad njimi. Uporabljajo se različne vrste kanalov: odprti ali zaprti. Njihove mere so tako majhne, da vanje seveda ni mogoče vstopiti. Je pa po vsej dolžini kanala mogoč dostop do inštalacijskih cevi, vodnikov in kablov, kar pride prav pri vzdrževanju in morebitnih popravilih. Za montažo so nepogrešljivi valjčki za kabelske police, izpolniti pa je treba še vrsto drugih zahtev. Predvsem morajo biti kanali, podobno kot tuneli, izdelani iz negorljivih materialov. Pomembno je, da so plošče, iz katerih so sestavljeni, snemljive po vsej dolžini kanala, dovoljena pa je tudi izvedba kanalov brez dostopa od zgoraj (vendar ne na dolžini, večji od 200 cm). Zaradi nevarnosti korozije je tudi tu nujno odvodnjavanje. Pri požarni zaščiti je dovoljenih več rešitev. Prvič, celoten kanal je lahko zasut s peskom. Druga možnost je razdelitev na požarne sektorje s požarnimi pregradami. Upoštevati pa je treba, da pregrade ne smejo ovirati odvodnjavanja. Kanali se uporabljajo na zelo različnih lokacijah, zato tveganje vdora vlage ni povsod enako. Če je kanal v stavbi ali nad nivojem podtalnice, je dovoljeno zemeljsko dno. Vendar ga je treba ustrezno zaščititi: z 10-centimetrsko plastjo utrjenega gramoza in peska.
Kabelski jaški
Naslednja konstrukcija, ki se uporablja pri gradnji kabelskih vodov, so kabelski jaški. To so ločeni navpični prehodi, ki povezujejo najmanj dve etaži stavbe. Kabli se tu pritrdijo na kabelske lestve ali v kabelske kanale. Tudi kabelski jaški morajo biti izdelani iz negorljivih materialov. Poleg tega se s pregradami s požarno odpornostjo 90 minut razdelijo na požarne sektorje. Zagotoviti je treba dostop do vsakega požarnega sektorja, da so mogoča vzdrževalna dela.
Kabelski mostovi
Kabelski mostovi se imenujejo tudi kabelske estakade. To so nadzemne konstrukcije za polaganje kablov. Njihov del so običajno kabelske police, lestve ali korita. Uporabljajo se odprti, pokriti ali zaprti kabelski mostovi. Iz varnostnih razlogov je treba kovinsko konstrukcijo ozemljiti. Mostovi ščitijo kable pred neposrednim sončnim sevanjem. Zgrajeni morajo biti tako, da omogočajo čiščenje kablov prahu in drugih nečistoč. Pri projektiranju kabelskih mostov se upoštevajo tudi možnosti razširitve inštalacije. Temu morata biti prilagojena mehanska trdnost in prostor, da je v prihodnosti mogoče dodati nove kable.
Zaščitne cevi
Med polaganjem voda pred mehanskimi poškodbami ščitijo različni valjčki, kot je kotni kabelski valjček. Zaščita je nujna tudi med obratovanjem voda. Zato se uporabljajo zaščitne cevi, odporne proti zunanjim vplivom. So dodatna zaščita pred vlago, saj morajo biti nameščene tako, da se v njih ne nabirata voda ali mulj. Po položitvi kablov se zaščitne cevi zatesnijo z negorljivim materialom.
Gradnja kabelskega voda zahteva premišljeno projektiranje: nepogrešljivi so elementi, kot so kabelski kanali, mostovi in jaški. Pri vsakem od njih je ključno zagotoviti požarno zaščito.