Pri polaganju kablov jih je pogosto treba tudi spajati. Da bi to opravili varno in se izognili netesnostim, potrebujete ustrezno opremo in dovolj znanja. Danes si bomo podrobneje ogledali pravilno spajanje kablov in opremo, ki je za to potrebna.
Spajanje kablov s kabelskimi spojkami
Kabli se spajajo s kabelskimi spojkami. Potrebna pa je tudi druga oprema, na primer hidravlične škarje. Pri izbiri končnikov in spojk je treba upoštevati vsaj nekaj dejavnikov. Izbrati jih je treba glede na vrsto kabla, nazivno napetost, presek in število žil ter razmere v okolici kabelskega voda. Potrebni so tudi natančni izračuni, saj morajo biti elementi za spajanje prilagojeni kratkostičnim razmeram in zahtevani trajni tokovni obremenljivosti. Posebni varnostni ukrepi veljajo pri kablih z nazivno napetostjo nad 1 kV – tu se pri spajanju plaščev dodajo kovinski vložki. Na videz je to preprost element, vendar zagotavlja boljšo tesnost in neprekinjenost.
Kabelskih spojk ni mogoče namestiti v vsakem okolju. Ne smejo biti v prostorih s povečano nevarnostjo eksplozije. Izključena so torej mesta, kot so zaprti prostori, tuneli, kanali in kabelski jaški. Dogaja se, da tega priporočila ni mogoče upoštevati. Takrat je spoj mogoče izvesti, vendar spojka ne sme imeti litoželeznega ohišja. Posebna tehnika se uporablja tudi pri spajanju snopov enožilnih kablov, saj morajo biti spojke na posameznih kablih med seboj zamaknjene.
Spoji posameznih elementov kabla
Tako kot stiskalne klešče za kable ali druga oprema za polaganje kabelskih vodov morajo tudi spojke izpolnjevati konkretne tehnične zahteve. Predvsem morajo biti kovinski deli spojk tesno prispajkani na prav tako kovinske plašče kablov. Iz varnostnih razlogov je treba zagotoviti tudi izolacijo vsake spajane žile. Skupna izolacija je dovoljena le v natančno določenih primerih: če nazivna napetost ne presega 1 kV in je spojka zalita z materialom s tesnilnimi in izolacijskimi lastnostmi.
Upoštevati je treba kratkostično obremenljivost: skupna kratkostična obremenljivost kovinskih povezav plaščev kablov, povratnih vodnikov in armatur z ozemljitvijo ne sme biti manjša od kratkostične obremenljivosti spajanih plaščev, armatur in povratnih vodnikov. Obvezna je tudi izvedba trdnih povezav: kovinski plašči, povratni vodniki in armature morajo biti kovinsko povezani ne le med seboj, temveč tudi s spojkami, končniki in ozemljitvijo. Pravilno zasnovani spoji in dobro uporabljene hidravlične stiskalne klešče omogočajo, da se pretok v njih induciranega toka zmanjša na minimum.
Kako zagotoviti potrebno zaščito pred električnim udarom?
Za varnost ni potrebna le pravilna povezava kablov, temveč tudi zaščita pred električnim udarom. Zato je treba izvesti ustrezno ozemljitev. Ozemljiti je treba ohišja in podstavke končnikov. Včasih se uporabljajo zaključki kablov brez končnikov ali pa so končniki iz izolacijskega materiala. V tem primeru je treba kovinske plašče, povratne vodnike in armature kablov povezati z ozemljitvijo.
Vsak projekt zahteva individualno oceno varnosti, zato se za zaščito pred električnim udarom včasih uporabljajo druge rešitve. Dovoljeno je, da en konec kabla ni povezan z ozemljitvijo. Ta rešitev se izbere predvsem zato, da se ob okvari prepreči prenos električnega potenciala izven območja postaje. V nekaterih primerih je mogoče prekiniti tudi električno neprekinjenost. Vendar je treba zagotoviti posebne zaščitne ukrepe, ki preprečujejo električni udar.
Pravila varnega rezanja kablov
Dela na elektroenergetskih vodih zahtevajo upoštevanje varnostnih pravil na vsakem koraku, še posebej pri delih, kot je rezanje. Ni gotovosti, da je kabel, pripravljen za rezanje, ustrezno ozemljen in izklopljen v razdelilni postaji. Zato se dela pri rezanju kablov vnaprej obravnavajo kot dela pod napetostjo. Uporabiti je treba varnostna sredstva, kot so elektroizolacijske rokavice in obutev, zaščitna očala ter izolacijski podesti in preproge.
Pri kabelskih vodih, ki so že v obratovanju, je treba vedno upoštevati, da sta armatura in plašč lahko pod napetostjo. Razkritega kabla se nikoli ne smete dotikati, ga prenašati ali premikati. Zlasti pri visokonapetostnih kablih se dogaja, da kabel tudi po izklopu ohrani napetost. Delo lahko varno začnete šele po meritvi, ki potrdi, da kabel ni pod napetostjo.
Pri vsakem delu z elektriko je treba biti previden, da se izognemo električnemu udaru. Pri kabelskih vodih pa je tveganje še večje, zato je treba upoštevati navodila: na vsaki stopnji del in vzdrževanja.