Na vsaki stopnji polaganja kabelskih vodov veljajo pravila varnosti in zdravja pri delu, ki ne preprečujejo le poškodb kablov, temveč tudi ogrožanja zdravja in življenja delavcev. Iz varnostnih razlogov se kabli prevažajo na bobnih, pri njihovem polaganju pa je nepogrešljiva oprema, kot je kabelski valjček. Kako pa ravnati z bobni, da ostane delo varno in se kabli ne poškodujejo? V tem članku si bomo ogledali skladiščenje, transport in odvijanje kabelskih bobnov.
Varen transport kabelskih bobnov
Energetski kabli za polaganje vodov se prevažajo naviti na bobne, katerih masa lahko doseže tudi 8 ton. Zaradi oblike bobnov jih je treba med prevozom zavarovati pred samodejnim kotaljenjem. Tu se obnesejo zagozde, priporočljiv pa je tudi prevoz bobnov z vodoravno postavljenimi osmi.
Bobne s premerom do 1,2 metra je mogoče obračati z obračalniki in jih nato vodoravno prevažati na paletah. Večje bobne je treba postaviti na stojala, prilagojena njihovi velikosti. Najbolje je, da višina stojala znaša 5 % premera bobna + 2 centimetra rezerve.
Zaradi velike mase se za dviganje kablov uporabljajo predvsem viličarji, čeprav je mogoče uporabiti tudi npr. hidravlične avtodvigale. Ne pozabite, da se morata na vilice opirati obe stranski prirobnici.
Metanje bobnov z vozila nikakor ni dovoljeno, dovoljeno pa je njihovo kotaljenje na kratke razdalje. To je mogoče le na trdi, ravni podlagi in v smeri, označeni na bobnu. Kotaljenje v smeri navijanja preprečuje rahljanje kabla.
Kratkotrajno in dolgotrajno skladiščenje kablov
Ključna je zaščita kablov pred poškodbami, zato se pri njihovem polaganju uporablja vlečna vzmet iz steklenih vlaken, poskrbeti pa je treba tudi za ustrezno shranjevanje kabelskih bobnov. Osnova je zatesnitev koncev kablov – uporabljajo se termoskrčljive kape, ki preprečujejo vdor vlage. Konce kablov je treba trdno pritrditi na boben, npr. s posebnimi vezicami.
Bobne je najbolje skladiščiti z vodoravno postavljenimi osmi. Posebna previdnost je potrebna pri nizkih temperaturah, saj lahko že majhna napetost ali udarec povzroči poškodbo. Vedno je treba preverjati tudi tehnično stanje konstrukcije bobna in, če se pojavijo zračnosti, na primer zaradi sončnega sevanja, obvezno priviti montažne vijake. Tvegano je tudi zabijanje žebljev ali sponk v prirobnico bobna, zato je treba posebej paziti, da se kabli ne poškodujejo. Priporočeno ravnanje s kabli je odvisno tudi od njihove barve – kabli so običajno črni, obstajajo pa tudi nestandardni. Če nimajo plašča, odpornega proti UV-sevanju, jih je treba prekriti s črno polietilensko folijo ali celo s posebej za to namenjeno oblogo.
Posebej problematično je dolgotrajno skladiščenje, zato se mu je, kadar je le mogoče, bolje izogniti. Skladiščenje tudi ne sme trajati dlje kot 12 mesecev. Najmanj vsake 3 mesece je treba opraviti natančen pregled tehničnega stanja bobnov in kablov. Poskrbeti je treba tudi za ustrezne razmere shranjevanja kabelskih bobnov: biti morajo na ravni, trdi podlagi (najbolje na betonu, utrjenem gramozu ali lesenih tramovih). Boben ne sme ležati, temveč mora stati na stranskih prirobnicah. Nepravilno shranjevanje lahko poškoduje konstrukcijo bobna ali celo uniči kabel, tako da ni več primeren za montažo. V vročini upoštevajte, da se les krči, zato bo morda treba priviti montažne vijake. Kable je treba zaščititi tudi pred vlago – ob kakršni koli poškodbi je treba termoskrčljive kape zamenjati.
Odvijanje kablov z bobnov
Pri odvijanju bobnov pridejo prav naprave, kot so dvigala za kabelske bobne, odvijalniki in odvijalne rampe. Med odvijanjem temperatura ne sme biti nižja od -5 °C. Če je delo v takih razmerah nujno, je treba kabelske bobne vsaj 24 ur hraniti v prostoru s temperaturo nad 10 °C. Pred začetkom odvijanja je najbolje ne le odstraniti zaščitni trak ali sponko, temveč tudi priviti montažne vijake. Premer osi naprave za odvijanje mora biti vsaj 5 mm manjši od premera osne odprtine bobna. Paziti je treba tudi na tehnično stanje bobna, saj se med prevozom ali skladiščenjem lahko izvlečejo žeblji in poškodujejo kable. Odvijalnik mora imeti tudi mehanizme, ki preprečujejo samodejno odvijanje kabla – kabel se sme odvijati le, kadar ga vlečemo. Vlečno silo pri odvijanju je treba prilagoditi tudi materialu kabla: za bakrene vodnike sme znašati 5 daN/mm² preseka, za aluminijaste pa 3 daN/mm².
Pravilen transport in shranjevanje nista le vprašanje varnosti, temveč tudi prihrankov, saj lahko napake povzročijo poškodbe kablov, ki jih potem ni mogoče uporabiti pri polaganju vodov.