Pri gradnji kabelskega voda se izolacija hitro poškoduje, kar podaljša projekt in prinese dodatne stroške. Zato je nujna uporaba ustrezne opreme ter upoštevanje dobre prakse in pravil varnosti in zdravja pri delu. Ne brez razloga se uporabljajo na videz preprosti zaščitni pripomočki, kot so vlečne vzmeti iz steklenih vlaken ali vlečne nogavice za kable.
Načini polaganja kablov
Pri polaganju kabla imamo opravka s številnimi dejavniki tveganja, ki lahko povzročijo poškodbe, kot so neravnine terena, prevelika hitrost ali sila vlečenja ali nepravilno vodenje kabla na lomih trase. Paziti je treba na možnost električnih, okoljskih in mehanskih poškodb. Da se jim izognemo, se uporabljajo tri različne metode vlečenja kabla:
- S posebno vlečno glavo za kable,
- S posebej stisnjenim vlečnim elementom, ki omogoča vlečenje za delovno žilo kabla,
- Z vlečno nogavico, ki vleče za zunanji plašč kabla.
Ne glede na način uvlačenja kabla pa se ni mogoče izogniti torzijski sili, ki deluje na kabel, zato obstaja tveganje poškodbe. Poleg opreme, kot so hidravlične stiskalne klešče, se zato uporabljajo vrtljivi členi, ki to silo izničijo. Vrtljivih členov s kotalnim ležajem pa tu ni dovoljeno uporabljati, saj so namenjeni nadzemnim vodom, ne kabelskim.
Nujno je tudi dobro sidranje vitla, da se njegov položaj med polaganjem kabla ne spremeni. Pomembna je tudi izbira vitla: dobro je, če ima samodejni omejevalnik vlečne sile, ki izklopi pogon, ko je dosežena največja dovoljena vrednost. Upoštevati je treba tudi dovoljene vrednosti upogibanja kabla. Ne pozabite, da je treba dovoljeni upogibni polmer kabla upoštevati, kadar na kabel ne delujejo vzdolžne sile. Nanj se sklicujemo pri uvajanju kabla v energetske naprave, npr. v stikalne naprave ali na drogove nadzemnega voda. Dovoljenega upogibnega polmera pa ne smemo enačiti s polmerom loka na lomu trase. To je druga vrednost in se nanaša na polmer upogiba kabla na trasi kabelskega voda, kadar deluje vzdolžna sila – ta izhaja iz delovanja vitla. Zato je treba postaviti kotne valjčke, da se izognemo poškodbam.
Kako poteka mehansko uvlačenje kabla?
Za mehansko uvlačenje kabla je potreben vitel. Poleg sidranja in nadzora vlečne sile je treba upoštevati zahtevano hitrost: povečevati jo je treba postopoma od 0 do največ 25 m/min. Delo vitla je treba tudi nadzorovati.
Kabel je mogoče prijeti na več načinov. Preprosta rešitev je uporaba vlečnega ušesa, ki ga je namestil proizvajalec. Alternativa ušesu je preprosto vlečna glava. Če se kabel vleče s stisnjenim kabelskim čevljem, ga je treba zaščititi pred vlago in umazanijo. Za to se običajno uporablja trak ali termoskrčljiva cev. Za prijem kabla je primerna tudi vlečna nogavica za kable, enojna ali trojna. Ni pa dovoljeno uporabljati nogavic, namenjenih nadzemnim vodom, zaradi razlik v parametrih.
Od načina prijema kabla je odvisen odsek, ki ga je treba odrezati. Če se kabel vleče za glavno žilo, je treba odrezati 0,5 metra, pri uporabi nogavice pa 110 % njene dolžine. Na trasi je treba uporabiti tudi kabelske valjčke: najbolj priljubljeni so seveda valjčki tipa V, običajno pa so potrebni tudi prehodni in končni valjčki. Pri vlečenju kablov pride prav tudi zelo preprosta oprema, kot je vlečna vzmet za kable.
Ali je ročno prenašanje kablov dovoljeno?
Ročno prenašanje kabla je dovoljeno, vendar le pod določenimi pogoji. Prvič, delavec ga mora držati z obema rokama. Drugič, kabel se med prenašanjem ne sme drgniti ob tla ali druge elemente. Paziti je treba tudi na dovoljeni upogibni polmer kabla, da se izognemo poškodbi. Takšnih del ni priporočljivo opravljati sam, saj masa na enega delavca ne sme preseči 25 kg, razdalje med posameznimi osebami pa ne smejo biti večje od 4 metrov. Ni dovoljeno na primer prenašanje kabla na rami.
Ročno razvlačenje kabla je prav tako mogoče le v določenih primerih. Takšna rešitev je dovoljena pri kratkem odseku, ki ne presega 100 metrov. Na njem ne sme biti dolgih prehodov. Kabel se položi v obliki zank ob robu izkopa, nato pa se vleče v izkop v smeri, nasprotni smeri navijanja zank. Delavce je treba razdeliti v skupine: prva vleče konec kabla, naslednja nadzoruje vlečenje kabla in njegovo lego na valjčkih.
Kabelski vodi so manj podvrženi okvaram in varnejši od nadzemnih, vendar je zaradi razmeroma visokih stroškov investicije zelo pomembno upoštevati dobro prakso, da se izognemo poškodbam polaganih kablov.